APDEJT.si

Avstrijsko vlado je razburil samostojni pohod stranke Neos, kar je povzročilo vprašanja o vladni harmoniji. Hkrati pa se je v Nemčiji razplamtela razprava o zahtevi po priznanju izraelske eksistence za pridobitev nemškega potnega lista, kar velja vsaj v Brandenburgu. Razprava se odvija ob zahtevi socialdemokratov (SPD) po takojšnjem koncu vojne v Gazi, o čemer je spregovoril tudi Jacques Schuster, glavni urednik časopisa WELT am Sonntag. Poleg političnih nesoglasij se avstrijska vlada pripravlja na poletni ministrski svet v izjemno ugodnih vremenskih razmerah, preden nastopi politično sušno obdobje.

Katar je ponovno potrdil svojo kandidaturo za gostiteljstvo poletnih olimpijskih iger leta 2036 v Dohi, pri čemer je poudaril svoje prepričanje v moč športa. Država je poudarila svoje ambicije za organizacijo tega megašportnega dogodka, kljub pričakovanim številnim konkurentom.

ZDA so ponovno izstopile iz Unesca, kot razlog za izstop pa navedle vključitev Palestine in domnevno protiizraelsko stališče organizacije. Izstop bo začel veljati konec leta 2026.

Donald Trump naj bi Wladimiru Putinu odrekel prijateljstvo, kar je slednjega močno pretreslo. Medtem je diplomat Kurt Volker poudaril, da je Trump Natu dodelil vlogo v ukrajinski vojni. Volker opozarja na nevarnost Trumpovega prepričanja, da je še vedno mogoče skleniti dogovor s Putinom, in svetuje Evropi, kako se lahko zaščiti pred potencialnimi tveganji takšnih dogovorov.

Filmski projekt "Café Kuba" avtorja Davida Shonga iz Demokratične republike Kongo je prejel glavno nagrado iniciative "State of the ART(ist)". Nagrado sta leta 2022 ustanovila avstrijsko zunanje ministrstvo in Ars Electronica kot odziv na rusko agresijo.

ZDA in Japonska so sklenile trgovinski sporazum, ki predvideva 15-odstotne carine na ves japonski uvoz, vključno z avtomobili. Ta dogovor je pomiril trgovinske napetosti in povzročil rast azijskih borz, saj so japonski proizvajalci vozil označeni kot glavni upravičenci. Hkrati sta Evropska unija in Japonska izrazili željo po poglobitvi gospodarskega sodelovanja.

Venezuela je sprožila uradno preiskavo domnevnega mučenja državljanov, ki so bili repatriirani iz ZDA po izmenjavi zapornikov. Obtožbe vključujejo zlorabe in neprimerno hrano v zaporu v Salvadorju. Generalni državni tožilec Tarek Willi je napovedal, da bodo preiskali obtožbe o mučenju, ki so jih izrekli izgnanci. Izmenjava zapornikov med Venezuelo, ZDA in Salvadorjem je bila zaključena prejšnji petek.

Kitajska je zadržala uslužbenca ameriškega urada za patente in blagovne znamke v Pekingu, domnevno zaradi pomanjkljivih podatkov v vizumu. Poleg tega je bila v državi zadržana tudi ameriška bančnica, ki ji je bila prepovedana izhod iz države. ZDA dejanja Kitajske označujejo kot politično prisilo. Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo pridržanje in je v stiku s kitajskimi oblastmi, da bi čim prej razrešili situacijo.

Tropski vihar Wipha je poleg Filipinov in Hongkonga prizadel tudi Kitajsko in Tajsko, kjer je prav tako povzročil smrtne žrtve. Na Filipinih je umrlo najmanj šest ljudi, na desettisoče pa jih je ostalo brez strehe nad glavo, med drugim je bil poplavljen del Manile. Neurje je sedaj doseglo Vietnam, kjer se prebivalci pripravljajo na evakuacijo.

Nemški minister za notranje zadeve, Alexander Dobrindt, je poudaril pomen centrov za vračanje zavrnjenih prosilcev za azil. Dejal je, da je dogovore o takšnih centrih nujno vključiti v predlog EU, saj brez njih sistem vračanja zavrnjenih prosilcev za azil zunaj EU ni verodostojen.

Kitajska je v Pekingu zadržala uslužbenca ameriškega urada za patente in blagovne znamke, domnevno zaradi pomanjkljivih podatkov v vizumu. Prav tako je v državi obtičala ameriška bankirka. ZDA to dejanje označujejo za politični pritisk. Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo pridržanje in je v stiku s kitajskimi oblastmi, da bi situacijo čim prej rešili. ZDA Kitajsko obtožujejo, da zadržuje ameriške državljane kot sredstvo pritiska.

Na srečanju v Københavnu so notranji ministri EU poudarili boj proti nezakonitim migracijam in vračanje zavrnjenih prosilcev. Glavne teme pogovorov so bile izboljšanje evropskega azilnega sistema in krepitev zaščite meja EU. Ministri so se strinjali s pospešitvijo ostrejše azilne politike in hitrejših deportacij zavrnjenih prosilcev za azil. Razpravljali so tudi o zunanji obravnavi prošenj za azil in finančnih sredstvih za migracijsko politiko. Nemški notranji minister Dobrindt je kritiziral digitalni postopek naturalizacije in poudaril pomen osebnih razgovorov.

Kijev in Moskva sta se dogovorila za ponovne neposredne pogovore, ki naj bi potekali v sredo. Ukrajinski predsednik Zelenski je dejal, da se bodo pogovori znova osredotočali le na obrobne vidike vojne, medtem ko naj bi dejanska pogajanja potekala na predsedniški ravni. Organizacija Transparency International je kritizirala Zelenskega.

Nemčija je dovolila dvema talibanskim uradnikoma delo na afganistanskih diplomatskih misijah v državi, da bi olajšala deportacije, čeprav islamskega režima ne priznava. Ta poteza je sledila cilju kanclerja Merza po zajezitvi migracij. Namen je pospešiti izvedbo letov za deportacije v Afganistan.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je med obiskom na Poljskem kljub temu, da so poostrene nemške mejne kontrole v preteklosti vznemirile Poljsko, iskal skupne točke. Dobrindt je poudaril, da so migracije uporabljene kot orožje, kar je označil za »hibridno vojskovanje« Belorusije.

Ukrajinski predsednik Zelenski je vztrajal, da bi se dejanska pogajanja o koncu vojne med Kijevom in Moskvo morala odvijati na predsedniški ravni, saj so dosedanji pogovori zajemali le obrobne aspekte. Medtem so ruske sile izvedle nove obsežne napade z droni na ukrajinsko prestolnico Kijev in mesto Ivano-Frankivsk na zahodu države. Novi krog pogajanj naj bi potekal ta teden v Istanbulu.

Avstrijsko celovito omrežje za boj proti raku (ACCN) in Bavarski center za raziskave raka (BZKF) sta sklenila sporazum o sodelovanju. Cilj te čezmejne zveze je vzpostavitev regionalnega omrežja za raziskave in oskrbo raka v okviru misije EU proti raku. Sodelovanje bo omogočilo boljšo koordinacijo in izboljšanje diagnostike ter terapij za bolnike z rakom v obeh regijah.

Italijanski kulturni minister je pozdravil »zdrav razum« glede odpovedi koncerta dirigenta Valerija Gergijeva v Neaplju, potem ko sta minister in vdova Alekseja Navalnega opozorila na morebitno propagando. Koncert, predviden za 27. julij na festivalu v Caserti, je bil odpovedan zaradi obširne javne kritike in skrbi pred protesti.

Nekaj držav, med njimi ZDA, Italija in Avstrija, se je uprlo načrtovanim reformam Mednarodnih zdravstvenih predpisov (IHR) Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Predlagane spremembe, ki bi vključevale globalne izredne razglasitve, digitalne zdravstvene potne liste in mehanizme zapore brez parlamentarnega nadzora, so sprožile mednarodne kritike. Medtem ko je rok za ugovor na nova zdravstvena pravila SZO že potekel, se nemška državljanska iniciativa še naprej trudi ustaviti nove mednarodne predpise. Spremenjeni zdravstveni predpisi naj bi vstopili v veljavo septembra za tiste države članice SZO, ki jim niso nasprotovale.

V oddaji 'ZiB 2' je politologinja Scheller izrazila upanje za Sirijo kljub pokolom, poudarila pa je, da mora predsednik Ahmed al-Sharaa preiskati zločine, da bi dokazal željo po 'Siriji za vse'. Medtem pa je delovanje distribucijskih centrov v Gazi opisala kot dejanje, ki 'humanitarno pomoč pelje ad absurdum'. Zeleni svarijo pred deportacijami v Sirijo glede na tamkajšnje razmere. Političarka Zelenih in nekdanja pooblaščenka nemške zvezne vlade za človekove pravice Luise Amtsberg je za časopise Redaktions povedala, da je 'popolnoma neprimerno špekulirati o deportacijah v Sirijo'.